Že od malih nog sem se vedno rad ukvarjal s kakšnim športom. tako pa mi je bil šport vedno zelo všeč, saj sem bil zelo hiperaktiven, kar pa je pomenilo, da nisem moral biti nikoli primeru. Zato pa me je vedno v življenju spremljal kakšen šport, kjer pa sem se z veliko različnimi športi ukvarjal zgolj rekreacijsko, z nekaterimi pa bolj resno, saj sem jih treniral.
Tako pa je bil moj prvi šport, s katerim sem se ukvarjal, nogomet. Tega pa smo velikokrat igrali v osnovni šoli, kjer pa sem ga nato tudi začel trenirati in sem ga treniral do konca osnovne šole.
Nato pa je bila faza, ko me je začela zelo zanimati odbojka in pa košarka, vendar se nikoli nisem odločil, da bi ta šport, oziroma ta dva športa treniral. Bolj kot to sem se redno, dva krat na teden odpravljal na rekreacijo, kjer smo s prijatelji med letom igrali dvoransko košarko, ko pa je prišlo poletje, pa smo skoraj celo poletje preživeli, ko smo igrali odbojko na mivki.
Proti koncu srednje šole in pa na poti na faks, pa sem se zaljubil v svoj naslednji šport. Ta pa je bil boks. To pa je bil prvi šport, ki sem ga začel bolj resno jemati, saj je boks šport, v kateremu ni prostora za šalo. Tako pa mi fizični del tega športa ni predstavljal težav, saj sem bil kondicijsko zaradi vseh ostalih športov, dobro pripravljen.
Po nekaj letih pa sem osvojil tudi tehniko, nakar pa sem se odpravil tudi na nekaj tekem, kjer pa sem bil kar uspešen. Tako pa je bil boks tudi šport, ki me je naučil največ veščin, ki so mi prišle prav tudi naknadno v življenju. Glavna veščina pa je bila spoštovanje. Tako sem za uspešno treniranje boksa potreboval ogromno spoštovanja in pa discipline, saj drugače tega športa ni bilo mogoče trenirati.