Melanin

Juhej. Pomlad je tu. Moj najlepši mesec. Rožice cvetijo, drevje zeleni, melanin v moji koži srka sončne žarke, obožujem to svežino, to prelepo in čudovito naravo.

Že ob prvih toplih dneh se s kolegico vsaj dvakrat na teden odpraviva v sosednjo Italijo, kjer se zapeljeva do Devina, da bi sprožile melanin na toplem soncu. To je prekrasno majhno obmorsko mestece, ki ni preveliko in ima čisto malo pristanišče. Tam je mali košček zemlje oziroma kamniti del, kjer se največkrat sončimo. Kar nekaj se nas nabere že aprila, včasih srečamo tudi katerega znanca ali soseda, saj je ta delček zemlje res čudovit, miren in primeren za sproščanje. Osebno se rada sončim zato, ker mi je všeč porjavela koža. Na žalost pa moja koža ne vsebuje veliko melanina, zato nisem nikoli črna ali vsaj lepo rjava. Paziti morem tudi, da se ne sončim, ko je sonce najbolj močno in da uporabljam dovolj močen zaščitni faktor kreme, saj me sonce rado opeče. Ja to imajo prednost tisti, ki imajo melanin bolj prisoten oziroma imajo več zaščitnega pigmenta. Zato imamo čisto dovolj časa, če se proti morju odpraviva po končani službi. Večinoma je to okrog 16h, pa najlepše je ostati do sončnega zahoda, če nam čas dopušča. Vmes malo poklepetamo, preberemo kakšno dobro knjigo in čas kar beži. Kar naenkrat je večer in se morava s prijateljico vrniti domov, da se pripraviva za naslednji dan. 

To si lahko privoščiva, ker sva še mladi in nimava družine. In priznam, da prav paše. Ne predstavljam si, kakšna sprostitev bi bila, če bi okoli mene letal otrok in bi morala neprestano skakati za njim in gledati kaj dela. Občudujem mamice, ki se pridejo sončit s tako malimi otroki. Jaz sem hvaležna, da lahko melanin deluje, medtem ko sproščeno ležim na plaži. Otroci pa še pridejo enkrat v prihodnosti in mogoče bom tudi jaz takrat že drugače gledala na svet.

Mali oglasi

Že nekajkrat sem opazila, da bi moj sin rad igral na kitaro. Ker pa je bil še majhen, sem se odločila za nakup rabljene kitare, tako so mi prišli prav mali oglasi, kjer so se kitare na veliko prodajale. Ker se nisem prav nič spoznala na kitare, sem poklicala teto, ker sem se spomnila, da je kot mlada igrala kitaro. Vprašala sem jo, ali bi mi lahko pomagala izbrati rabljeno kitaro. Povedala mi je, da so mali oglasi pravi naslov in da naj ne skrbim, ker bo ona pogledala in mi povedala, katere kitare so zanj zanimive.

Ker je imel šele 6 let, sem vedela, da on ne more imeti velike kitare in da če bo igral več let, mu bom morala kupiti novo, večjo kitaro. Priznam, da nisem bila pripravljena zapraviti veliko denarja, ker nisem niti vedela, ali bo imel veselje dlje časa igrati na kitaro, ali je to samo trenutna muha. Še kako prav so prišli mali oglasi, teta je našla dobro, lepo ohranjeno kitaro. Sin je bil presrečen, ko sva skupaj šla po kitaro. Začeli so se dnevi igranja. Videla sem, da ima veselje, tako sem mu morala poiskati učitelja kitare, ker sama nisem znala igrati kitare ali katerega koli glasbila.

Danes vidim, da so mali oglasi bila prava odločitev, kajti majhno kitaro je igral le nekaj mesecev, potem pa mi je učitelj predlagal srednjo kitaro. Seveda so ponovno prišli v poštev mali oglasi, saj sem kitaro ponovno dobila po zelo ugodni ceni.

Sedaj kitaro igra že zelo lepo in še vedno ima veselje. Ko ga tako gledam in poslušam, vidim, kako prav sem naredila, da sem mu kupila kitaro, ker resnično lepo igra. Tudi učitelj kitare mi vedno pove, da je zelo pridem in da je njemu igranje kitare mala malica. Lahko pa le rečem, da sem hvaležna, da obstajajo mali oglasi, ker zaradi njih moj sin lahko igra kitaro.