Po izjemno dolgem času in zelo veliko truda je putika končno izginila in banica je lahko normalno hodila rez bolečin. Tako sem bila vesla zanjo, kot še zase ne že zelo dolgo časa. Ona je bila zagotovo še mnogo bolj vesela, ker je lahko končno godila okoli brez tega, da bi imela povito stopalo ali a pa posebne čevlje za to, ki ji niso bili najbolj všeč. Pa tudi zares ni mogla daleč, saj ji je putika povzročala zelo veliko bolečin. Niti ne vem, kako boli, ampak ko mi je opisovala bolečine, sem si vsaj malce lahko predstavljala, kaj je to in ni zvenelo prijetno.
Danes sem bila pri njej na obisku, ko je pospravljala povoje in kreme v predal, kjer ima zdravila in razne pripomočke. Tega je bilo res zelo veliko. Mislim, da je imela kar tri kreme, ki so ji pomagale, da putika ni preveč bolela. Povojev je imela pa tudi toliko, da si je lahko vsak dan s svežim povoje povila stopalo, če je bilo treba. Resnično upam, da se meni kaj takega ne bo zgodilo, ker kolikor sem slišala od nje, je resnično neprijetna bolezen. Sem tudi jaz v tem času začela mnogo bolj zdravo jesti, ker sem se konkretno prestrašila, da bo tudi mene kaj takega doletelo. Vsekakor bom raje preventivno skrbela za to, da se putika ne pojavi kdaj.
Menda danes ni več nujno, da se putika razvije samo pri starejših ljudeh tako, da bo verjetno bolje, da malce bolj razmišljam o preventivi že zdaj. Moja babica je sicer zelo pazila na svoje zdravje, je pa vseeno imela zalo rada sladkor in mlečne izdelke, ki pa vsekakor niso bili najbolj primerni zadnjo. Vsaj zdravnik ji je tako rekel in bi bilo bolje, da bi bolj pazila na prehrano, pa ga ni ravno upošteval in jo je zato putika morala malce podučiti zgleda.
