Zjutraj sem se zbudila ob rahlem siju svetlobe od zunaj, saj so bile notranje žaluzije le delno zastrte. V hotel sem prišla zelo pozno zvečer in komaj sem čakala, da pojem večerji in zaspim. Ker sem vedela, da sem tako utrujena, da bi lahko spala cel dan, sem notranje žaluzije namenoma le delno zastrla, da me lahko sonce zbudi zjutraj. Ampak počasi in ne prehitro. Ura je bila osem, ko sem se prvič zbudila. Naspana sem bila zelo dobro edino preveč lena, da bi takoj vstala. Slabo uro sem bila še v postelji in dremala. Prižgala sem si lahkotno ambientalno glasbo in počakala, da mi bo telo samo reklo, da sem pripravljena, da vstanem.
Malce pred deveto uro dopoldan mi je le uspelo. Poklicala sem sobno postrežbo in naročila zajtrk v sobo. Res se mi ni dalo v restavracijo. Tuš, oblačenje in vse priprave, da bi prišla urejena med ljudi, so se mi zdele popolnoma odveč. Zaželela sem si zajtrk v pižami na balkonu in to sem dobila. Ko sem naročila zajtrk, sem odstrla notranje žaluzije in oprla balkonska vrata. Zunaj je bilo prav prijetno toplo in svež zrak je bil nedvomno tisto, kar sem potrebovala. Odšla sem v kopalnico pod tuš in si umila zobe. Oblekla sem nazaj spodnji del pižame in zgornji del kopalk. Ko sem na hitro popravila posteljo, pa je na vratih ravno potrkal moj zajtrk. Odprla sem vrata, se zahvalila prijaznemu gospodu in se poslovila. Odpravila sem se še, da bom odstrla vse notranje žaluzije, ki so še temnile prostor, da se je dan lahko začel. Odšla sem na balkon, da si privoščim zajtrk in v miru spijem svojo kavo. Vmes sem naredila še nekaj fotografij ter jih objavila na Instagramu.
Ko sem zaključila z zajtrkom in pila kavo pa sem počasi začela odpisovati tistim, s katerim sem danes dogovorjena za sestanek. Danes imam le dva sestanka, jutri jih imam nekoliko več. Ker imam vse sestanke popoldan, mislim, da bodo notranje žaluzije tudi za jutri na pol zastrte, da se bom lahko prebudila tako kakor danes.